BUKVARNA CIPROŠ ima svoje prostore v Pekarni Magdalenske mreže, ob Železnici 8 v Mariboru, natančneje v poslopju LUBADAR. LUBADAR Zgrajen v letih 1902-1903 je najmlajša velika zgradba v kompleksu. Prvotno je poimenovan Skladišče za moko (Mehldepot), današnje ime Lubadar se ga je prijelo zaradi konstrukcije. Zunanji opečni zidovi skrivajo v sebi raj za lesne zažiralce. Od pritličja navzgor je nosilni sistem lesenih stebrov in stropov častitljive starosti in njej ustrezne posedenosti v stikih tram - steber. V času nastanka je bila zgradba funkcionalno navezana na obe pekarni: nekdanjo pekarno kruha (na mestu današnje zahodne polovice parka) in na sosednjo pekarno prepečenca. Notranje poti niso razdelane, vhodov je več. Vertikalna povezava v vzhodnem delu stavbe je najprej izpeljana kot nenavadno udobno (zaradi lažjega transporta vreč z moko) stopnišče, domnevno nekaj kasneje (gotovo pred 1945) pa je dopolnjena s tovornim dvigalom. Zgodovina kompleksa bivše vojaške pekarne in skladišč Stavbišče, kjer se danes dogaja Pekarna, je bilo od začetka zasnovano v vojaške namene in za vojaške potrebe. Tako označuje predel med Jezdarsko ulico in železniško progo zaprt kompleks skladišč in dveh pekarn, ki je bil zgrajen pred letom 1897 kot Cesarsko kraljevo vojaško oskrbno skladišče. kot tipično zaledno skladišče zaman iščemo zgradbe, ki bi služile nastanitvi velikega števila vojakov, pač pa dajejo podobo kompleksu predvsem skladišča in pekarni. Prvotni obseg kompleksa je večji od današnjega: vanj sodijo tudi skladišča agrokombinata proti zahodu. Stara pekarna kruha se je nahajala v današnjem parku. Na okolico kompleksa so močno vplivale bližnje stavbe ali površine, namenjene cesarski kraljevi vojski, pa tudi cesarski kraljevi železnici. Nekje v istem času sta bili ustanovljena jahalna šola (Reitschule) in vojašnica, oboji južno od kompleksa. Bivša Reiterstrasse, ki je mejna ulica med jezdnim poligonom ter kompleksom skladišč in pekarn, je danes uspešno prevedena v Jezdarsko ulico, prej neimenovana ulica vzhodno od kompleksa pa je dobila ime Žitna ulica zaradi skladišč. Jahalna šola je danes pozidana s tekstilnimi obrati. S to pozidavo se prekine kontinuiteta in izgubi notranja povezava treh vojaških ozemelj. Prva stopnja demilitarizacije širšega območja predela Tabor torej sega natančno v leta postavitve tekstilnih obratov na današnji žitni ulici. Sklepam, da je jahalna šola razpadla v času, ko je ozemlje prevzela vojska Države Srbov, Hrvatov in Slovencev (po prvi svetovni vojni). Po drugi svetovni vojni je kompleks skladišč in vojašnic, ki jo je poimenovala Vojašnica Slave Klavore, prevzela Jugoslovanska ljudska armada. Demilitarizacija se je končala po odhodu Jugoslovanske ljudske armade iz Republike Slovenije. Kompleks skladišč in vojašnica Slave Klavore sta svobodna in se končno lahko vključita v mestni organizem, ki ju je medtem že popolnoma obrasel. Ni naključje, da leži kompleks skladišč ravno ob železniški progi, saj je bil železniški transport konec prejšnjega stoletja najmodernejša in najučinkovitejša oblika transporta sploh. Že v času izgradnje zadnjih zgradb kompleksa se je ulica na severnem robu, ki se danes imenuje ulica Ob železnici, imenovala Eisenstrasse. Končno podobo je kompleks dobil že leta 1903. Nalogo projektiranja je opravil Cesarsko-kraljevi vojaški gradbeni oddelek 3. korpusa. Tako najdemo v Pokrajinskem arhivu v Mariboru gradbene načrte dveh zgradb, dve varianti prizidka ene zgradbe (obe nerealizirani) in projekt vpeljave železniškega tira v kompleks. Načrte in pripadajoča gradbena dovoljenja hranijo pod naslovom "Ob železnici 16" in številko Ta/726.